PARADOKS OGNJA 2: več kot 50 udeležencev iz Slovenije in Italije na strokovnem dogodku FIRESAFENET

V okviru projekta FIRESAFENET (Interreg VI-A Italija–Slovenija) smo v Novi Gorici uspešno izvedli strokovni dogodek Paradoks ognja 2, ki je združil več kot 50 udeležencev iz Slovenije in Italije, predvsem iz vrst služb zaščite in reševanja.

Dogodek je bil zasnovan kot strokovna pripoved, ki povezuje podnebne spremembe, razvoj in eskalacijo požarov, omejitve klasičnih pristopov gašenja ter vlogo upravljanja goriva in prostora pri zmanjševanju tveganj. Poseben poudarek je bil namenjen čezmejnemu sodelovanju, saj požari v naravnem okolju ne poznajo administrativnih meja.

Podnebne spremembe in požarna ogroženost

mag. Matic Pikovnik in mag. Boštjan Melinc (UL FMF) sta predstavila pregled opaženih podnebnih sprememb in njihovih posledic za požarno ogroženost. Izpostavila sta segrevanje ozračja, spremembe temperaturnih režimov, pogostejša sušna obdobja ter ekstremne vremenske pojave. Posebna pozornost je bila namenjena projekcijam požarne ogroženosti v 21. stoletju z uporabo kazalnika Fire Weather Index (FWI) in sporočilu, da podnebne spremembe že danes merljivo povečujejo tveganja.

Požarni paradoks in razvoj velikih požarov

dr. Eva Valesse (FireWiseTeam) je osvetlila koncept »požarnega paradoksa«: dolgotrajno učinkovito zatiranje manjših požarov lahko vodi v kopičenje goriva in posledično v manj pogoste, a bistveno bolj uničujoče požare, ki presegajo klasične zmogljivosti odziva. Predstavila je evolucijo velikih požarov ter potrebo po odpornejši krajini in preventivnih ukrepih, ki zmanjšujejo gorivo in ranljivost.

Meje tehnike in potreba po prilagoditvenem pristopu

dr. Salvatore Cabiddu (Sardinija, Gozdna straža, sektor za analizo uporabe ognja) je predstavil primerjavo med tehnološko-intenzivnim in prilagoditvenim (adaptivnim) pristopom k gašenju. Poudaril je realne operativne in varnostne omejitve pri ekstremnih požarih, kjer se en dogodek pogosto razdeli na več vzporednih »mikro-kriz« (vplivi na naselja, infrastrukturo, cestne povezave, varnost ljudi). Ključno sporočilo: tehnika ima svoje meje, zato so odločanje, jasno določeni cilji in preventiva (upravljanje goriva) nujni.

Dobre prakse iz mednarodnega okolja

mag. Blaž Turk je predstavil izkušnje iz mednarodnih intervencij in izpostavil ključne izzive (informacijska slika, koordinacija, logistika, varnost). Kot dobre prakse je poudaril stalno gradnjo zaupanja in discipline znotraj enote, učinkovito usklajevanje z drugimi ekipami ter premišljeno uporabo taktičnih ukrepov, vključno z odločitvijo za uporabo ognja, kadar razmere ne omogočajo učinkovitega gašenja s klasičnimi metodami.

Biomasa, gorivo in upravljanje prostora

dr. Jaša Saražin (Gozdarski inštitut Slovenije) je predstavil, kako se raba prostora in goriva spreminjata ter zakaj je ključni izziv količina, struktura in razporeditev goriva. Izpostavil je dejavnike sprememb (podnebne spremembe, urbanizacija in opuščanje rabe, lastniška struktura) ter nabor preventivnih in pripravljalnih ukrepov: zmanjševanje goriva in ustvarjanje diskontinuitet (mehanizacija, paša, sadjarstvo in drugi ukrepi), strateški protipožarni pasovi, izboljšanje infrastrukture (dostopi, vodni viri) ter prilagajanje taktik lokalnim razmeram.

Zahvaljujemo se vsem udeležencem, predavateljem in projektnim partnerjem za aktivno sodelovanje in konstruktivno razpravo.

Projekt FIRESAFENET je sofinanciran s strani Evropske unije v okviru programa Interreg VI-A Italija–Slovenija.