Javni zavod za gasilsko in reševalno dejavnost

POKLICNA GASILSKA ENOTA

Nova Gorica

 
Vedno v stanju pripravljenosti
KDO KAJ KJE KDAJ

POMOČ EKIP CZ GORIŠKE V BEGUNSKEM CENTRU V DOBOVI

26.10.2015

POMOČ EKIP CZ GORIŠKE V BEGUNSKEM CENTRU V DOBOVI

 

Od petka 23.10.2015 do nedelje 25.10.2015 so ekipe CZ MONG delovale v begunskem centru  v Dobovi, kjer so nudile pomoč beguncem, ki vstopajo v Republiko Slovenijo. Ekipo so sestavljali naslednji: 

  • JZGRD GENG ( Sebastjan Ferjančič, Moamer Čosić, Borut MIhelj in Rober Težak),
  • PGD ČEPOVAN,
  • PGD DORNBERK,
  • HRI MONG,
  • RDEČI KRIŽ MONG in
  • TABORNIKI ODREDA SOŠKIH MEJAŠEV.

Borut Mihelj je svojo izkušnjo o pomoči beguncem opisal sledeče: 

Tako nekako je zgledala moja zgodba. Pod vodstvom CZ smo se pripadniki različnih služb za zaščito in reševanje v Mestna občina Nova Gorica na pobudo občine odpravili v pomoč kolegom v Brežiški občini natančneje v sprejemni center DOBOVA. 
Pred odhodom smo vedeli, da bomo pomagali pri prvi pomoči ter logistiki . Nismo pa še vedeli kaj točno nas čaka in v kaj se spuščamo. Nekaj je namreč dogodke spremlajti po televiziji, kako bo pa na terenu.... 
Sam sem pričakoval, da v ozadju vseh političnih varnostnih in drugih vidikov poteka neka logistika, podobna tisti v primeru večjega potresa, ko brez strehe, hrane, obleke... ostane ogromno število ljudi. Kar se je izkazalo kot točno.

Ob prihodu v nastanitveni center smo ekspresno hitro postavili šotor, ki nam je služil za počitek. Prva ekipa pa se je že odpravila na delo. Dva, ki sta naredila izmeno v ambulanti PP ter dva, ki sta pomagala v skladišču. Izmena je trajala do 2.00h sledila je menjava do 4.00h. Zjutaj smo se vsi ki smo čez noč počivali odpravili v zbirni center. Takrat sem tudi sam dojel kaj točno nas čaka.
Največja potreba se je izkazala v skladišču oblačil in obutve saj je v njem vladal pravi mali kaos. Za iskanje posameznega kosa oblačila se je lahko potrebovalo tudi več kot 5 min. Odločili smo se, da je potrebno vpeljati red. Ko smo končali v poznih večernih urah pred prvo nočno izmeno 1.00h je bilo skladišče urejeno (ne ravno kot v Manufakturi ampak čisto zadovoljivo). 
K počitku smo nekateri legli ob 1.00h drugi pa šele ob 6.00h, ko se je za nas že začel nov delovni dan. Omeniti moram kavico, ki je bila zjutraj pravo darilo. Jasno je bilo, da bomo enkrat po poldne odšli domov, čakalo pa nas je še nekaj dela. Potrebno je bilo urediti tudi delilnico oblek in obutve. To smo s pomočjo raznih prostovoljcev (ADRA, RDEČI KRIŽ in drugi), tudi uspeli. Sedaj se za iskanje primernega kosa oblačil potrebuje minuto mogoče dve. 
Ko smo v popoldanskih urah odhajali smo z zadovoljstvom ugotovili, da smo naredili veliko delo in z upanjem, da se bo takšna organiziranost obdržala tudi naslednje dni in tedne. Naše naloge smo opravili z odliko pa čeprav so te predstavljale le en manjšin del vsega. Veliko dela so imeli tudi zadolženi za ambulanto PP, ki je bila stalno zasedena. 
Domov se vračamo utrujeni z dobrimi občutki glede opravljenega dela ampak se zavedamo, da je pomoč še vedno potrebna. Izkušnja, ki smo jo prisotni dobili pa je zelo velika. 
Čeprav ta moj prispevek bolj namenjen našim logističnim nalogam bodo del te izkušnje tudi zgodbe teh ljudi, zato bom dodal le še dva stavka. 

V koži teh ljudi smo lahko čez 10 let mi z našimi otroci. Na vojne, ki so v interesu velikih pa na žalost mi ne moremo ali pa zelo težko vplivamo. 

P.S. Vsa čast VSEM še posebej pa POLICAJEM in VOJAKOM. Brez njih bi bil totalen kaos.

Borut Mihelj